Za na plažo potrebujete neko lahko čtivo, saj boste dali možgane na off. Malce boste bentili, ker so najemnine za senčnike tako prekleto drage, toda, kaj bi se sekirali, saj ste na morju, mislite na kaj drugega. Kaj se pravi misliti? pa vam bo povedal Martin Heidegger.
Poznamo različne vrste skrbi, mi npr. ustvarjamo skrb za branje, spet drugi poznajo skrb za lakoto. So taki, ki jim ni tuja skrb za sočloveka. So tudi taki, ki jih običajne skrbi tarejo skoz in skoz, vi pa ste po našem mnenju zreli za Darjo Zaviršek – Skrb kot nasilje.
Edina prava pot je pot navzgor, toda ker ste nekaj posebnega, vam je za trditev malo mar. No, mi nismo tu, da vas sodimo, mi smo tu, da vam postrežemo s privlačnim bralnim naslovom; ta teden imamo za vas Marka Mansona in njegovo knjigo Dol mi visi.
Kaj imajo skupnega erotika, šolstvo, norišnica in cerkev? Ne veste? No, ti štirje pojmi skupaj tvorijo podnaslov romana Darje R. Gorup – Godar: Tabu. In prej ko boste roman prebrali, prej boste uganko lahko zastavili drugim.
Ste si kdaj želeli zasledovalca? Itak, kdo si ga pa ne bi? Kar vidite se, kako celi slavni hodite naokrog, talate avtograme in imate vseskozi občutek, da vas vidi še nekdo. Takrat se vprašate, kdo neki vas zasleduje. Toda ker še niste tam, bo zaenkrat najbolje, če o tem le berete, in sicer v knjigi Kdo neki me zasleduje Marije Švajncer.
Poletja je že skoraj konec, on pa še vedno ni. Sigurno ga je nekaj zadržalo, si govorite. Verjetno ima travme iz otroštva, si lažete, ko ga skušate razumeti. Morda si bosta bliže, če preberete njegovo biografijo Moški, ki ni poklical izpod peresa Rosie Walsh.
Če za koga, potem rek »Kdor bere, se z desetimi pogovarja,« velja za vas. Vi veste, da je dobra knjiga najboljši sogovornik. Če je po možnosti usmerjena v prihodnost, pa še toliko bolje, vam bodo strici iz ospredja povedali nekaj novega! Začnite brati Možnost otoka Michela Houellebecqa, in naj se debata začne.
To poletje je čudno, vsi nekam odhajajo, eni na dopuste, drugi v boljše službe, tretji na sprehod, le vi ste še vedno doma. Je pa res, da je zunaj vroče, vi imate pa klimo. In knjige. Ogromno njih! Je med njimi morda tudi neprebrana Mrtvi tek Kurta Austa? Takoj prečitat!
Je še kaj lepšega od potovanja? Je. Lepše kot potovati je brati, najlepše pa brati o potovanjih. Daljne dežele in vasi, prihajam! Stran za stranjo vas osvajam! Kot korak za korakom, ki ga je prehodil in popisal Viljem Gogala v knjigi Potopis: popotniško zorenje Viljema Gogale.
Pa začnimo per sosedi. Poznamo madžarsko rapsodijo, poznamo madžarsko rezino, celo njihovi rokometni klubi nam niso nepoznani. Toda kako pa je kaj s stavkom? Poznamo kakšnega? Trenutno najbrž ne, toda ko preberemo Madžarski stavek Andreja Nikolaidisa, bo pa druga pesem.
Podaljšan vikend v Istri? Zakaj pa ne, oz. še bolje, pojdite raje en dan prej, da se privadite in spoznate. Glede pakiranja naj vas ne skrbi, potrebujete samo brisačo, denarnico in knjigo Primoža Reparja Trije dnevi v Istri in en dan prej. Opcija je tudi, da greste peš in štartate še en dan prej.
Vaša logika, da ne berete trilogij, dokler niso končane in izdane (tega si ti kriv, G.R.R.M.!), ni napačna. Iz knjigarne so klicali, dobili so zadnji del trilogije, tako da, kaj je tu še reči … V roke vzemite in berite, in ko za zajtrk preberete prvo, posezite še po drugi. Zvečer pa si za posladek privoščite še Konec izmene: trilogija o Billu Hodgesu, knj. 3 Stephena Kinga.