Je še kaj lepšega od potovanja? Je. Lepše kot potovati je brati, najlepše pa brati o potovanjih. Daljne dežele in vasi, prihajam! Stran za stranjo vas osvajam! Kot korak za korakom, ki ga je prehodil in popisal Viljem Gogala v knjigi Potopis: popotniško zorenje Viljema Gogale.
Vreme bo dobrovoljno naklonjeno tistim, ki jih ne marate. Začnite jih marati, saj vas lahko sredi najhujših neviht spravijo na suho. Največji vtis na vas bo napravila Analfabetka, drugače Sara. S svojo neizprosno okrutnostjo bo amputirala krdelo preizobraženih pametovalcev. Pustite se sanjam in si recite: Moje je maščevanje.
V sredo se izogibajte piknikom. So zelo nevarni, ker vodijo v dehidracijo in posledično izgubo razuma. Ker pa je vendarle treba jesti in piti in se družiti si naročite pico z ananasom, donat mg ter se družite z Anomalijo.
Bojte se petka, kajti v petek se boste kregali. Po zraku ne bodo letele le besede, temveč tudi čajne vrečke ter kaj, kar se lahko razbije. Naključnemu opazovalcu bo kot bi ponovil Kratko zgodovino gibanja.
Pozabite na vse obljube, ki so vam jih dolžni okoličani. Osredotočite se na čisto Razmerje med strunami, ki vas že dlje časa gloda v želodcu. Zarečenega kruha ne marate, saj je navadno najbolj obglodan in prešlatan, zato se kar prepustite vetru, pa naj vas odnese, kot Trsko in Bajso Debelajso.
Vas je kdaj zanimalo kaj bo z Mašo, ko odraste? Povsem enako vprašanje si je zastavila Dora Benčevič in svoj odgovor podala v romanu Dekle, ki se ni balo medvedov. Ali se medvedi bojijo Maše pa ostaja odprto. Avtorica napoveduje drugi del, v katerem se Maša odpravi med grizlije na Aljasko.
Povsem ukožili boste občutek, da niste krono sapiens, saj ste za to vse premalo komolčarski, sploh pa ste imeli Biblijo za izvrstni poligon za teorijo pisanja. Zakaj Kronopolitika umetnosti ne nosi steznika, vam pa lahko pojasni zgolj Boštjan Jurečič.