Pihajte otroci, sta se drla dedek in babica, ko ste svojo otročad peljali na predstavo, ki jo kot mulčki poznajo že naši starši in stari starši. In so seveda pihali vse hitreje in vse močneje. In potem ste imeli zadrego, kako spraviti mladež domov, saj je v gledališču toooliko zanimivega. Skoraj brez glasu in z živci na robu globoko vdihnite in samo Dihajte.
Že Pavel iz Tarza je trdil, da se največja moč poraja iz šibkosti in krhkosti. Tako skozi optiko najšibkejšega člena doumeš pritiske nad najbolj ogroženimi in laže razumeš njihovo stisko. Ker ste rahločutni, boste brez dvoma posegli po monografiji Umetnost krhkosti.
Po glavi se vam plete tista pesem Monthypythonovcev o večnem optimizmu, dobri plati in pogledu na življenje. Ne morete si je izbiti iz glave, čeprav ste izgubili zaupanje v ljudi. Napeva ni mogoče odmisliti, vrača se kot Freudova Unheimlich. Posvetujte se s knjižničarjem. Če ne bo delovalo, vam ostanejo le Žvižgači.
Si videl leva? vpraša gazela bika. Levi so domišljavi in jim je pod čast, da bi se družili z nam, govedom, ji odvrne ta. Kako čudno, se čudi prežvekovalka. Kadar se midva srečava, se meriva v teku, da sva po treningu oba čisto crknjena.
Nepopisno vas nervirajo ljudje, polni samih sebe. Odkar je padla zavesa kolektivnega dobrega, se je odprl srdit boj vseh proti vsem, da bi zadostili svojim ponarejenim željam. Te pa samo eskalirajo in ne poznajo nobene potešitve. A temu zdaj prihaja konec. Preverite v knjigi Zaton posameznika Dejana Aubrechta.
Zadnje čase se vam dozdeva, da vas vsi z nekom zamenjujejo. Prav veselite se pustnega torka, ko se boste lahko prelevili v tega drugega. Ne zavedate pa se, da ste v precej boljšem položaju kot soimenjaki znanih oseb. Kot na primer Ivan Tavčar, ki je zaradi podobnosti z nekdanjim ljubljanskim županom deklarativno napisal: Vrnil bom svoj obraz.
V naslednjih dneh boste razširili svoja obzorja, saj prihajajo planeti v konjunkcijo s soncem. Vse normalno vas bo dolgočasilo, prav tako boste težko prenašali ozkoglede sosede. Pozabite malo na okolico in se posvetite branju. Otrokom privoščite Tri prašičke, sami pa si jih privoščite Pet izpod peresa Agathe Christie.
Nikakor vam ne uspe shajati brez ljudi. Kadar ste samo minuto sami, postanete otožni in rinete v družbo, pa naj bo še tako obupna. Obožujete hrup pa naj bo to glasba ali velika avenija. Umerite se in se pozanimajte, kakšna je Tišina v času hrupa.
Ta teden boste samosvoji. Ne boste pustili, da vam kdo serje po glavi. S tem ste popolnoma spodnesli sopotnike, saj so vas navajeni kot poslušne, prijazne in prilagodljive. Dobro veste, da je treba kdaj zaropotati in sem ter tja postati Drugo nebo.
Saj poznate tisto, kako so starovercem na Tminskem izmaknili neandertalčevo piščal in se jim še zdaj maščuje v različnih neprilikah. Od kolcanja do vetrov. Nekateri imajo na sumu, da so za vso to zgago krive Divje babe na žlikrofih. Ob vsakodnevnem kosilu bojda v to specialiteto natresajo svoje zarotitve in od prenajedanja stresajo slab zadah po dolini.
Sneg je že skoraj skopnel in po nekajdnevnih zimskih radostih se greste spet lahko ristanc, zemljo krast ali kakšno igrico a la Vija vaja ven. Zadnjo z Jedrt Lapuh Maležič ali z Agatho Christie, kakor vam drago. Za posladek pa si zavrtite Hamota in Tribute.
Prislužili ste si Klobuk Vere Revjakine B. Ne veste, za kakšno nagrado gre? Tudi jaz ne. Prevprašajte lirski subjekt Varje Balžalorsky Antič, ki meša štrene v zbirki. Za objektivnejšo obravnavo se naslonite na Gospo s klobukom in Moža, ki je imel ženo za klobuk. Kako klobučastično, mar ne?