Zadnje čase se vam dozdeva, da vas vsi z nekom zamenjujejo. Prav veselite se pustnega torka, ko se boste lahko prelevili v tega drugega. Ne zavedate pa se, da ste v precej boljšem položaju kot soimenjaki znanih oseb. Kot na primer Ivan Tavčar, ki je zaradi podobnosti z nekdanjim ljubljanskim županom deklarativno napisal: Vrnil bom svoj obraz.
Predolgo ste odlašali z odločitvijo, če se splača, ali ne. Splača se sicer ne, a kdor ne riskira, ne gloda slastnih žemljic, tako kot Bela pritlikavka ne garantira, da se bo scenerija nujno skladala z butajočimi zvočniki zapovedanega veselja.
Medtem ko gredo cene v nebesa, je branje še zmeraj prizemljeno tam nekje pri znosnih 0 evrov na knjigo. Toda ali je zaradi tega ničvredno? S tem pomembnim vprašanjem se spopada, kdo drug kot Anton Perc v Mojih srečanjih z veliko gospo.
Kaj je bilo prej, knjiga ali bralec? V to vprašanje je kislo zagrizel Jančar in rezultate obelodanil v knjigi Ob nastanku sveta. Ker pa ni mogel iz svoje kože, je na zastavljeno vprašanje odgovoril z metaforo, in sicer, da je bilo jabolko pred štrudlom.
Zakaj bi se še naprej zapostavljali in čakali, da vas bodo drugi opazili. Izstopite iz vrste in opozorite na butaste samoumevnosti. Sledil bo negodovanjapoln Krik ljudstva. Ne ozirajte se, Dvignite se in izstopite iz nedoletnih primerjav in kregarij. Dovolj imate te mlakuže. Če ne gre drugače, se odstranite iz civilizacije za nekaj dni in rjovite kot divja žival. Le ne vživite se preveč, kajti volkodlaki so trenutno v deficitu.
Bliža se praznik dela, praznik ko tradicionalno ne delamo ničesar, kar ni neposredno povezano z žurko. In letošnja bi znala biti divja. Prvič v zgodovini bodo gostje uživali v sinhronem prevajanju Ikarovega perja v esperanto.
Na mnogih področjih se odlikujete kot silna teoretičarka_k. Tudi na drugih ravneh se znajdete, denimo v pojmovanju posode na Ravnah in v posojanju različno prežvečenih rečenic, da Poezija še vedno ni luksuz.