Zmanjkuje vam časa, da bi prečrtali še eno svojih zadolžitev, ki jih po novem obeležujete v svojem zveščiču. Do kulturnega praznika je le še par dni, a za vas je to kot Tatarska puščava, dolga in hladna, tako da brez skrbi. Če bo šlo res na nož pa samo poškilite v Napol morilke in smisel bo izskočil kot možicelj na vzmeti.
Tokrat bo šlo skrajno na tesno. Ne bojte se prihodnosti, slabše pač ne more biti. Držite se zlate rečenice, kdor prelaga z danes na jutri, je keramičar. Pazite, da ne prestopite Roba zemlje, saj se ob nabrušenih bogovih kanite porezati.
Jurij Marussig bi vas rad zvabil v svojo Mrežo. Za vabo vam bo nastavil mušji sladoled. Če mu uspe, vam bo bral vogonsko poezijo. In to na vročem soncu. Poleg brisače imejte s sabo še kremo za sončenje.
James Graham Ballard je napisal zgodbo iz časov Atlantide, ki se je, tako avtor, odvila na naših tleh. Natančneje na območju Rogaške Slatine. V Kristalnem svetu pred nami oriše zgodbo družine Kristalčič, ki so, sede v termalnem vrelcu telepatsko poustvarjali kristalne izdelke.
Boljše se še niste počutili, tako se vam zdi, ne glede na prelomljen mit o spominu človeške ribice, dasi ni tako zlata kot ona druga. Vse, kar rabite, je petnajst ključ. Knjigo v roke in petnajst ključ in če vas kdo sekira, mu recite, da popravljate odtok na strani sedeminštirideset. Dodaten Razmislek je bržkone odveč.
Se spomnite dobrih starih časov, ko sta z očetom počakala, da je šla mama spat, potem pa sta gledala Conana? Teh časov in občutij vam seveda ne moremo povrniti, lahko pa izdamo, da se je o Conanu veliko pisalo. In risalo. Kratke zgodbe, stripi in tako. Morda bi jih prevedli in preprodajali otrokom?
Zadovoljni ste, da ste nameščeni v Hiši veselja, zlasti ob dejstvu, da vsenaokrog vihari Groteskni ples. Lunini utrinki vam napovedujejo prihodnost. Ta ni svetla ali temna, temveč takšna, kot jo vidite v sanjah.