Kaj bi bilo bolje? Vstati zelo zgodaj in brati ali brati pozno v noč? Kaj pa če bi starejši od dvojčkov vstajal zgodaj ter bral poučno gradivo, mlajši pa bi svojo izmeno začel ko pade mrak? Morda eden za drugega res ne bi vedela kaj bereta, toda bi vsaj vedela Kako dolg je čas.
Saj ne, da bi vas resnično zeblo, pogrešate tople dni na plaži, po parkih, magari na avtoodpadu, samo da bi se izmaknili sosedovemu dimniku, ki vam, nebrojnim priporočilom navkljub, nesramno puha v obraz. Preselite se v Avgust, ni važno čigavega, lahko zaprete oči in si predstavljate, da ste Oktavijan, ki bere Escherjeve konstrukte.
Dokler ne bo konec Toura lahko prozo berete le še ob ponedeljkih. Preostale dni pa ob dopoldnevih poezijo, večerih dramatiko, ponoči pa Mojco Rudolf in njeno uspešnico Solze, ki jih ni: temačna skrivnost Irske.
Ste vedeli, da za dober spanec potrebujete pravo knjigo? Ker smo si različni, nekaterim zadostujeta že dve strani nečesa, česar ne razumejo, in že smrčijo. Spet drugi potrebujejo kaj epskega, kot je denimo Tehnologija velikih kuhinj, da se lažje vživijo v fantazije, ki vodijo v sanje. Pač poznati se je treba.
Ne bo se vam dalo razlagati sosedom, kaj trenutno počnete, s čim se ukvarjate, po čem hrepenite in kaj vam gre vedno bolj na živce. Potruditi se boste morali, da vas ne pogruntajo, saj je večinski odgovor na vse prej zastavljeno, da zasedate Prostor sred križišč.
Prazniki so dober, kaj dober, naddober, izjemen čas za refleksijo o lastnih bralnih navadah. Bolj konkretno, lahko si vzamemo čas in preverimo česa beremo premalo. Sestavimo anketo, jo rešimo in analiziramo. Če premalo beremo literarne teorije, govorimo o Tesnobi vplivanja.
Lep Pomladni dan vas že od nekdaj vabi v ponovna prebujanja zemlje, ne glede na to kako čirasto kosmato izgleda semtertje. Naj se sliši še tako enoglavno, vse se prične s Proslavo. Potem zabučijo puške in naposled Ista štimunga, forever.