Kar predlagate, se sliši dokaj naivno, na prvi pogled. A resnično hočete zmesti sovražnika, kot tisti model v Poejevem pismu, ko postavi objekt vsem pred oči in gladko zmaga, saj sta oba Gola prazna. Pritrjujete mi, da je to Gola resnica in da ste se tako že sami odločili, saj da imate spet povezavo do svojega drobovja, ali guts kot pravijo anglofonci in da vas bo zagotovo potegnila Sarmatska dežela. Z vami je pa res prijetno klepetati.
Predolgo ste odlašali z odločitvijo, če se splača, ali ne. Splača se sicer ne, a kdor ne riskira, ne gloda slastnih žemljic, tako kot Bela pritlikavka ne garantira, da se bo scenerija nujno skladala z butajočimi zvočniki zapovedanega veselja.
Medtem ko gredo cene v nebesa, je branje še zmeraj prizemljeno tam nekje pri znosnih 0 evrov na knjigo. Toda ali je zaradi tega ničvredno? S tem pomembnim vprašanjem se spopada, kdo drug kot Anton Perc v Mojih srečanjih z veliko gospo.
Kaj je bilo prej, knjiga ali bralec? V to vprašanje je kislo zagrizel Jančar in rezultate obelodanil v knjigi Ob nastanku sveta. Ker pa ni mogel iz svoje kože, je na zastavljeno vprašanje odgovoril z metaforo, in sicer, da je bilo jabolko pred štrudlom.
Zakaj bi se še naprej zapostavljali in čakali, da vas bodo drugi opazili. Izstopite iz vrste in opozorite na butaste samoumevnosti. Sledil bo negodovanjapoln Krik ljudstva. Ne ozirajte se, Dvignite se in izstopite iz nedoletnih primerjav in kregarij. Dovolj imate te mlakuže. Če ne gre drugače, se odstranite iz civilizacije za nekaj dni in rjovite kot divja žival. Le ne vživite se preveč, kajti volkodlaki so trenutno v deficitu.
Bliža se praznik dela, praznik ko tradicionalno ne delamo ničesar, kar ni neposredno povezano z žurko. In letošnja bi znala biti divja. Prvič v zgodovini bodo gostje uživali v sinhronem prevajanju Ikarovega perja v esperanto.
Na mnogih področjih se odlikujete kot silna teoretičarka_k. Tudi na drugih ravneh se znajdete, denimo v pojmovanju posode na Ravnah in v posojanju različno prežvečenih rečenic, da Poezija še vedno ni luksuz.