V četrtek boste zgrmeli na trdna tla. Nič več niste zeleni, da bi se iznenada ne pobrali. Poučili ste se o vzponih in padcih in večni rasti, o an- in ab-verzu, blankverz pa je vaš vsakdanji dovtip. Niso vam tuja fizikalna spoznanja akcije in reakcije in kemične spremenljivke nepovratnih sredstev. Kaj še čakate? Pišite, o čemer največ veste, o Umetnosti padanja.
Tokrat bo šlo skrajno na tesno. Ne bojte se prihodnosti, slabše pač ne more biti. Držite se zlate rečenice, kdor prelaga z danes na jutri, je keramičar. Pazite, da ne prestopite Roba zemlje, saj se ob nabrušenih bogovih kanite porezati.
Jurij Marussig bi vas rad zvabil v svojo Mrežo. Za vabo vam bo nastavil mušji sladoled. Če mu uspe, vam bo bral vogonsko poezijo. In to na vročem soncu. Poleg brisače imejte s sabo še kremo za sončenje.
James Graham Ballard je napisal zgodbo iz časov Atlantide, ki se je, tako avtor, odvila na naših tleh. Natančneje na območju Rogaške Slatine. V Kristalnem svetu pred nami oriše zgodbo družine Kristalčič, ki so, sede v termalnem vrelcu telepatsko poustvarjali kristalne izdelke.
Boljše se še niste počutili, tako se vam zdi, ne glede na prelomljen mit o spominu človeške ribice, dasi ni tako zlata kot ona druga. Vse, kar rabite, je petnajst ključ. Knjigo v roke in petnajst ključ in če vas kdo sekira, mu recite, da popravljate odtok na strani sedeminštirideset. Dodaten Razmislek je bržkone odveč.
Se spomnite dobrih starih časov, ko sta z očetom počakala, da je šla mama spat, potem pa sta gledala Conana? Teh časov in občutij vam seveda ne moremo povrniti, lahko pa izdamo, da se je o Conanu veliko pisalo. In risalo. Kratke zgodbe, stripi in tako. Morda bi jih prevedli in preprodajali otrokom?
Zadovoljni ste, da ste nameščeni v Hiši veselja, zlasti ob dejstvu, da vsenaokrog vihari Groteskni ples. Lunini utrinki vam napovedujejo prihodnost. Ta ni svetla ali temna, temveč takšna, kot jo vidite v sanjah.