Nehajte se sprenevedati. Priznajte si, da ste Nori mož/Zemeljski bogovi pa vam ne morejo do živega. Če so se razparcelirali v mikroorganizme ali v kakšen virus, so ravno tisti nič, ki poganja vse skupaj, prazni označevalec. Saj ste že slišali koga, ki jadikuje, da ga neznosno štoka v amputiranem udu? Saj ravno to je tisto. Šment!
Ne razmišljaj o maščevanju. Ti časi so minili. Raje se osredotoči na svoje poslanstvo, na svoje viteške sanjarije, o katerih si tolikokrat sanjala. Ljubezni to pesem in jo spesni za vse rodove, ki prihajajo. Za starce je dovolj prostora, a težko je preseči njihove priučene fantazme. Kakšnih se pa le oprimi, niso povsem za odmet, še zdaleč niso za odmet.
Počutili se boste hudičevo sartrovsko, vrženi v svet, kar tako, brez kategorij, brez obvez in svobodni. Cela štala, v glavnem. Taki so vsaki začetki, potem pa se tu pojavi Brezčasni nauk upanišad in zadeva steče. Nekoliko. Vsaj ni tako hudikavo brezizhodna, saj je konstrukt, ampak, kam pa pridemo brez sanjarjenj.
Nočete se ustaviti. Izgovarjate se na polno luno pa na bolniške, da o nesposobnosti vaših sodelavcev ne izgubljamo besed. Dajte no! Mazilite se s časom, ki vas naseljuje, ne skušajte ga več, saj vas lahko opetnajsti in se vam izmakne v živosrebrno metaforo. Potlej bo hudič. V najboljšem primeru vas doleti zgolj Stigmatizacija Miklavža Komelja.
Pojma nima ta otočan Dragotin, si mislite. O kakšnem nastanku vrst le je razpredal? Vrste ali zvrsti je Kos starejši itak izenačil, čeprav sta si o tem s Kmecljem še vedno malo navzkriž. Ok, malo rivalstva ne škodi, ampak ta Darwin nima prav.
Kontrabantanje z maskami se vam ni izšlo po planih, saj jih nihče več noče. Makarone in riž šparate zase, saj tako kot René niste povsem gotovi. Morda pa vendarle obstaja, veliki Drugi kot niša, Krpanova kobila se je namreč lucidno preimenovala v Kristalni svet. Ta pa ni daleč od pankulturne Španiji zgodnjega srednjega veka, ki se inkarnira v Peščeni planet.
Kot sto odstotnega ateista vas vendarle gloda, kaj če je mehanicizem po Hobbesu zarustal. Ni vrnitve, drvimo v Pokvarjeno kraljestvo, v katerem ni prostora ne za dvom ne za skrb. Zapovedani pa so užitek in lagodnost. Pa saj to je Krasni novi svet, ki mu je Jackova Železna peta postlala prokrustovo posteljo.
Ste se kdaj vprašali, koliko potu ste prelili v svojem življenju? Malo manj kot urina, precej manj kot kapljičevja v padavinskem režimu vzhodne Slovenije. In koliko krvi ste prepustili trdnemu stanju? Od potovanja do potovanja različno, zelo verjetno. Odpotovanja pač. Od potu do vnanjosti, od švica do potovanja. Kako je že rekel Heraklit?
Matra vas. Hočete ustvarjati, pa ne veste, kaj. Saj, navsezadnje, sploh ni važno. Luna je vzdramila vašo najglobljo bit. In to je to. Kreativnost brez namena, ki jo žene zgolj želja po načelu poiesis; ni od muh. Prepustite se, bodite, kar ste, čeprav satan. Slednjega tako ne morete odpraviti, če ga ne priznate. To je vse, edini Napoj nesmrtnosti, ki je.
Razmišljate o vegetarjanstvu. Šment, ne bi bilo slabo, če bi v stranišču končala kakšna žival manj. Navsezadnje ne gre toliko za humanost kot vnovičen egoizem. A to je šele začetek. Tudi rastline niso to, kar izgledajo na prvi pogled. Kar spomnite se Vojne rož, pa boste spet daleč v srednjem veku.
Ne razmišljajte preveč, odpravite se na pot in poiščite Njeno izgubljeno cvetje. Osmi marec je mimo in pomorjene rastline v čast njene arogance niso po njenem okusu. Vendar pazite, ni vse v figurativiki, kot ne prihaja vsa direktiva s filofaksa.
Teden bo nabit z dvoumnostmi. Kot ostroumen diplomat boste salomonsko prerezali gordijski vozel. Oba kraka boste odščipnili, naj ostane vozel osamljen, pa naj se zdaj gre, če si upa. Sploh pa, kdor drega v gnoj … in če hočete postati Mojster poslednje sodbe, prepustite minorne težave manjšim ribam.