Volitve so mimo in debate o ustoličenju novega vodje so se tudi uradno pričele. Vas pa to ne zanima, ker ste mnenja, da je itak že vse zmenjeno. Znabiti, da imate prav, toda kaj so se zmenili in kdo? Morda najdete odgovore v Ujetnikih omrežij Alija Žerdina.
Služba, sladoled, služinčad, strici iz ozadja, vse to vam gre na živce, in ker niste noj, da bi glavo obrnili v pesek, se boste zleknili na hrbet, pogled usmerili v nebo, zagledali oblake in pogleda ne boste več premaknili. Razen če obstaja knjiga z naslovom Teorija oblaka. Obstaja! Avtor pa je nihče drug kot Hubert Damisch.
Poletje vam predstavlja predvsem smeh, norčije in sovražno smolo. Slednje obožujete le, kadar se ne zgodi vam, zato ne bi bilo napak prečitati ta novega Arta Paasilinna Ladjar z lepimi stopali. In bolje, da čimprej, preden vam sosed ali še huje, zlobni dvojček, povesta vse ta najboljše fore.
Ste v fazi življenja, ko naravnost obožujete besedne skovanke, zato ni čudno, da tudi knjige izbirate po tem kriteriju. Jeba. No, ja, imejte svojo zabavo, dokler vas ne mine. Dokler vas pa še drži pokonci, pa berite Jebopise Eve Pacher.
Volitev je konec, kar je za vas dobra novica, saj vam o njih končno ni več treba brati. Pa še šola se končuje, tako da nima smisla brati niti domačih branj, kaj šele učbenikov. Ne, ne, nekaj udarnega potrebujete, nekaj, kar dvigne kri, kot navijaška parola, npr. Mi smo medvedi Fredrika Backmana.
Poletje je tradicionalno čas popotovanj ali vsaj načrtov popotovanj. In revolucij, revolucije so tako kul, da se človek kar vpraša, kako do nje pride. Hja, kako, z motorjem vendar. Ne verjamete? Preberite Motoristov dnevnik Ernesta Guevare in si poglejte, kako se to dela.
Odločite se, bi raje lizali sladoled ali garali v rudniku? Namesto da bi odgovorili, ste se spraševali, kje je fora, zato vam kazen ne uide. Obsojamo vas na branje J.K. Rowling in njene najnovejše prevedene knjige – Zelo dobra življenja: o postranskih koristih neuspeha in moči domišljije.
Saj veste, kaj pravijo, če ne bo jeseni, Naj bo poleti. Iz česar sledi, da je vedno bolje biti korak pred letnim časom in knjigo pohopsati, ko še nosi vonj po tiskarni. In ta ni katerakoli, temveč najnovejša Svetlane Makarovič.
Poletje je tako rekoč tu in vi ste zboleli. Mislite si, da ste edini, ki se jim lahko zgodi kaj takega, in prav imate. Ker pa vas prevevata večni optimizem in naivnost, boste zmogli v tem najti nekaj dobrega, in sicer boste sedaj imeli čas za branje. Morda kar Davida Bedrača Ubijalci časa.
Ste naveličani biti sami doma, medtem ko vaši prijatelji nimajo časa, ker, sodeč po fotkah na socialnih omrežjih, žurajo nekje na morju? Naredite temu konec, postavite se zase in bodite vi tisti, ki koga kam povabite, npr. Željka Kozinca, avtorja knjige Z menoj na izlet.
Poletje brez knjige je kot osel brez dolgih ušes. Nenaravno. Čez leto ste brali le po knjigo na teden, sedaj pa imate končno čas, da zamujeno nadoknadite. Edino pravilno! Vendar pazite na oslovska ušesa, ker drugače ne boste smeli brati Kozlovske sodbe v Višnji gori. Na novega Joja Nesba Macbeth pa kar navalite. In če bo čas, še na vse njegove prejšnje.
Poletja ne bo, poletja ne bo pravi popevka in vas spomni, da letos spet ne boste videli morja. Vi srečnež, vi. Boste imeli vsaj čas brati, in to na Bazenu Nataše Sukič. Pa na brisačo nikar ne pozabite! In vodko! Poleti je dovoljena.