
S torka na sredo se bo nekaj zgodilo. Ha, še dobro, da ste skenslali sestanek s Črno internacionalo in se boste brez slabe vesti vrgli na Mesijo s peščenega planeta. Pred tem pa vseeno malo poškilite, kako poteka Poklicni razvoj učiteljev.

Ta teden boste prišli na svoj račun. Često se trudite prepričati sogovornika, da je obleka vendarle pomembna. Seveda se Naša pozicija nahaja na strani duha. Ujeti v Verige globalnega kapitalizma smo dolžni stati na okopih. A ne za ceno dogmatizma, pristavite vi. Volna in telo sta dober primer.

Spet ste padli v črno luknjo nakupovanja, čeprav ste se lani ob enakem času zakleli »ma nikol, ampak res nkol več«. Čestitam, ste eden redkih, ki požre svojo besedo. Vendar stavim, da ne gre toliko za nenačelnost, kot za lakoto. Pojejte vendar kaj! Za pripravo naj vas poučijo Andrej Goljat in njegove Potice. Na Davida pa za nekaj dni raje pozabite.

S srede na četrtek bo vse drugače. Kot bi se nekaj odlepilo od vas in začelo živeti svoje življenje. Paranormalno, ali kaj? vprašate. Morda, morda pa gre zgolj za simboliko, kot denimo takrat, ko je tisti Nos naročil izvoščka in vlekel svoj organizem Za nos. Glede na praznično vzdušje se raje lotite Večerov na Pristavi blizu Dikanjke.

Ščemi vas, da bi se udeležili gala zabave za božič, a ste Nepovabljeni. Zjezi vas, da bi tega … vrgli čez katedralo sv. Štefana, kot je to storil Martin Krpan. Čez nekaj dni dotični goduje, odločiti se morate le, boste eksces opravili pred mnoštvom oči, ali se boste raje potopili v Skušnjave, ki eliminirajo zamerljivost.

Sanjali ste Tristo Zajcev. Ne veste, kaj točno naj bi to pomenilo. Saprabolt, ko bi bil Hvaležni Medved bi si bili na jasnem, da vaša prebava pogreša hruške, če bi bili Medvedki sladkosnedki, gre za kronično pomanjkanje Kosovela. Tristo kosmatih … zajcev. To bi šlo! Vic in njegov odnos do nezavednega bo bržkone prava diagnoza.

Ob iztekanju tega umetno določenega štetja se počutite tako Sartrovsko. Ne pustite se ujeti v past. Kot Slepec, ki se mu je v teh pomladnih, pardon, decembrskih dneh posvetilo. Zaboga, ste zahtevni, rabite razsvetljeno mesto, da vam kapne, kar bi še Slepci dojeli. Le brez skrbi. Niste edini. Praznujemo Leto smrti Richarda Reisa, ki naj bi, tako avtor, spregledal.

Predstavljaj si, da si spet otrok. Pusti skrbi in neumnosti, ki naj bi jih storil za bližnje. Verjemi vase in vse bo OK. Podnevi prepusti vodstvo Babici barabici, zvečer pa naj te zaziblje Babica za lahko noč. Se počutiš bolje? Ne? Poskusi s Kazenskim zakonikom Republike Slovenije in morda te bo odraslost minila.

Nietzsche in Feuerbach sta na vas naredila vtis. Zadnje čase pa se vse bolj govori, da je preživel. Z vsako smrtjo sem drugačna, bodo njegove prve besede. Reinkarniral se je v žensko v nekem hlevu sredi bojnega polja. Kot kak shakespeare iz kakega marlowa ali Donald Duck iz kakega Bendita. In sedaj vam nek stvor kaže jezik. Kako nesramno in otročje. Ne zamerite mu, saj je pravkar rodil. Kot Zevs Ateno iz glave in videli niste ničesar drugega kot sam Jezik Boga. Aleluja!

Upate, da vas bodo opazili, vsaj zadnji teden bi radi izstopili iz sivine. Prav imate. Ne čakajte Devet mesecev, ampak se zaščitite in mu velite: Poljubi me, falot. In če bo okleval, mu zagrozite, da bo Nekega decembrskega dne kamela šla skozi šivankino uho. Spomnili ga boste na Heideggrovo klobaso, pardon, bit.

Kljub muhastemu vremenu boste pomirjeni. Muhavost je sicer prejkone relativistična označba; neke rože imajo namreč rade dež in sivino, kot melanholiki. Razprejo krila in se ne zmenijo za slabovoljneže, ki na vsak način iščejo Zid sredi knjige. Berlinski še zdaleč ni več tako popularen, kaj šele Zid objokovanja. Vi k sreči niste med slednjimi, kajti Tudi pošasti si umivajo zobe.

Zadnji teden v letu boš preživel na suhem. To ni nujno slabo. Knjiga sovraži vlažnost, začne smrdeti in vabi lišaje med svoje liste. In zagotovo ne gre za Najbolj dolgočasno knjigo na svetu. Ne misli na slona, ampak samo Odkleni to knjigo! Dozorel si, zdaj ti tudi Breda Smolnikar ne more več do živega.