Knjižni sejem je za nami in za njim je ostala velika praznina. No, in pa cel kup nakupljenih knjig. Kaj zdaj? Knjig ne morete več kupovati s popustom, mraz čedalje bolj pritiska, tako da pojejte župo, ki ste jo skuhali, da vam bo toplo pr’ src, nato pa začnite brat Boothovo Retoriko pripovedne umetnosti.
Veste, kako je, če pustiš vse in se kot izobražen Evropejec podaš v Ameriko? Seveda ne veste, saj tega še niste storili. Lahko pa si predstavljate, še bolje pa bi bilo, da bi prebrali istoimenski Kafkov roman in ugotovili, da ga ni čez domače ognjišče. Priporočamo!
Vam gre predpona samo– na živce? Samoiniciativa, samokolnica, samozdravje, samozaložba, itd. Ste morda razmišljali, zakaj vam gre na živce samo predpona samo-? Morda je čas za samorefleksijo! Preberite no Freudov Očrt psihoanalize.
Radi jeste italijansko hrano? Potem bo knjiga Jamesa Rollinsa Zemljevid kosti kot nalašč za vas. Branje o italijanski hrani ni bilo še nikoli tako napeto, tako polno zarot, spletk in strastne ljubezni in dogodivščin.
Kaj bi bilo brez kave, ali bolje: česa vsega ne bi bilo brez kave? No, jutranje kave npr. pa tiramisuja; brez kave ne bi bilo tiramisuja. Pa kavnih skodelic; brez kave ni kavnih skodelic. In veste, tudi knjige Kava Andreja Goljata in Aleša Ogrina bi ne bilo. Še dobro, da kava je! Skuhajte si je kak liter in berite!
Potrebujete distrakcijo?! Od vseh božičnih norosti, novoletnih zabav, daril in pogostitev … Krasna oblika sprostitve od tovrstnih norosti je branje o umorih. Jo Nesbø pa trenutno kot pisec kriminalk prednjači na prestolu, tako da glavo v Netopirja in naj se Miklavž zabava kar brez vas.
Sobota zjutraj je in stroj se ni pokvaril; v knjižnici ste sami in še vedno dobro vidite. Belgijec peče vaflje, ki mu jih je ponudil Mavretanec, pri tem pa ne gre spregledati dejstva, da so vsi tako poduhovljeni kot ateisti. Zveni čudno? Bolj kot Gogoliana Vladislava Otrošenka? Dajte no.
Ena iz rubrike »saj ni res, pa je«; Ladislav Fuks, avtor romana Sežigalec trupel, ni napisal le Sežigalca trupel, o ne. Pa tudi v slovenščino ni preveden le Sežigalec trupel, temveč tudi Moji črnolasi bratje. Božični čudež!
Bliža se božič, in če nameravate v družbi pametovati o poganskem izvoru tega praznika, bo najbolje, da ne izgubljate časa, temveč v roke čimprej vzamete Damjana J. Ovsca in njegovo Veliko knjigo o praznikih, dokler, kot bi rekel Kreslin, »še je čas«.
Miklavž je in otrok v vas hoče darilo. Vsaj eno, če ne treh. MI že vemo, da ste bili pridni, toda tudi nas skrbi, da bodo na upravi to spregledali … Zato morda ne bo odveč, če si za vsak slučaj darilo kupite kar sami, npr. Slovenske bajeslovne in pripovedne podobe Jožeta Karlovška.
Sezona pisanja novoletnih čestitk je tu. Problem pa je, ker bi radi poslali izvirne čestitke, a niste izvirni. Pa tudi ne bi radi pisali predolgih čestitk, se vam namreč ne ljubi. Nič za to, da le veste, pri čem ste. Dobite si knjigo haikujev, npr. Naj bo poleti Svetlane Makarovič, in jo prepišite. Utegne izpasti izvirno.
Taras Birsa ima nov primer in vsi vemo, kaj to pomeni. Prvič, izvedeti, kdo je Taras Birsa. Drugič – prebrati vse njegove prejšnje primere. In tretjič – kriminalke se bere na dušek, ta pa je zajetna, tako da opravičilo vsem znancem, ki jih v času branja ne boste videli.