Padli ste v nakupovalni zamašek. Šment, si rečete, zakaj nisem mogel_la tega opraviti uro prej. Razsvetli vas, da ste v najmučnejšem trenutku pravzaprav maziljeni s peripetijami, navadno s srečnim iztekom. Pravzaprav gre samo za Mnogoboj mitologij, šlogate. Kakšen Naval neki, se tolažite. Gre za nič več in nič manj kot Slediti neizgovorjenemu.
V srcu nosite Dve zimi, eno pravo, ki je praktično že lanski sneg in drugo metaforično, ki spi v vas in čaka na najhujše. Dobro se pripravite na izbruh, zapoznelci so navadno neizmerno silovitejši. Morda bi pomagalo, da si na tablico naložite Šahovnice ur in tako uskladite svoje prepletajoče se časove.
Ste že slišali za sintagmo Štafeta okoli mestne smreke? Tudi jaz žal ne, priznam. Že brez podatka, da jo je spisal literat Muanis, ponuja čtivo zadostno bero asociacij, denimo na štafeto mladosti ali na velikonočno procesijo z banderami in zastavami in morda celo nebom. Kdo ve, kaj je hotel pesnik reči in kje se mu je zareklo. Preverite in povejte še meni, prosim.
Zadnji opomin, da se odlepite od domače grude in zakoračite na Pot med palačama. Ne bo vam hudega. Vzpone boste premagali z biciklom na baterije, pri spustih vas bo varoval ličen anorak, vmes pa boste preskrbljeni z dobro kapljico. Kdo bi si sploh lahko želel kam drugam?
Po vsem, kar ste doživeli, vas lahko preseneti zgolj Strašni čokoladni volk. Saj ne, da bi se branili cukra in nikakršnega zadržka ne vidite v tem, da se božičkom, dedkom mrazom in jajcem vseh sort pridružijo volčje glave in ne nujno samo v Volčjih nočeh, lahko tudi za Vstajenje, ki pravzaprav ni nič drugega kot bestialno žretje žrtve.
Ne, z vami ni nič narobe. Vsakdo se kdaj znajde v trenutku, Ko mu telo reče ne. Vi ste že od nekdaj skeptični do mrhovinarskega plenjenja po trgovinah, zlasti na velikodušen poziv velecenjene oblasti. Sicer ne tako nedovzetni za božanske čare dobrega mesovja, se boste to leto držali nazaj. Zlasti pri pitju vina.
Boste za dan norcev koga nafarbali? Če vam ne uspe, pofarbajte vsaj jajca. Če ne drugega, se boste postavili duhamornim časom po robu in si slovesno priznali: In vendar sem se. Pomnite, ni je večje nesreče od tiste, ko človek premalo blebeče, računajoč, da se ne opeče in mora prešaltati pregovor na onega kdor jezika špara, ne zna zamesiti potice.
Naglo se bliža Vrnitev v mesto belih oslov. Nikoli niste razmišljali, zakaj je barva pomembna, a model je prišel z njim v Jeruzalem in sanjalo se mu ni, da ga bomo vsako leto kao snedli v obliki jajc, hrena in šunke, kot kakega Dioniza. Pozabite na vse zapovedane pravljice in se soočite z bistvom: kaj je pesnik hotel povedati.
Zdaj se pa že nehajte sprenevedati. Morda prihaja odjuga, a pot bo še težka. Zato se zaboga naučite vsaj en Madžarski stavek. Kdo ve, kdaj vam reši perut. Sploh pa, kot pravijo Stari, več znaš, več veljaš.
Med ponovnim zaprtjem ‘bistvenih segmentov družbe’, ki so glavni krivci za mnogotere okužbe, vas bo naravnost zadelo. Kot strela z jasnega bo priletela Nekaj o nas kot živalih. Če ni imel Škrjanec prstov vmes, Naj me koklja brcne, si mislite.
Ugotovili boste, da sta Samo kralj in norec brez stalnega imena. Kako enostavno, prvi v plemenski zvezi, kateremu dvornik postavlja ogledalo. Brezimni more tako biti kolektivni subjekt ali vedno druga oseba. A kaj, ko kralj ne verjame v mnogoterost gledišč, njegovo je edino zakonito. Kdo bi mu zameril, saj je samo Samo kralj.
Pazite, da se vas ne poloti Nezakonita melanholija. Ta je hujša od histerije, vse bolj drsi po nizu označevalcev v smeri inkvizicijskih nečednosti. Še malo, pa bo premagala prvi naglavni greh. Akoravno pa ne nameravate pokoravati svojih občutij krhki stanovitnosti oblasti, berite pisma apostola Pavla. Ta so šele subverzivna.