Kaj še ostane velikim? Rdeča električna žoga? Ne. Izbrana proza Srečka Kosovela? Da. Absolutno. Zagotovo. Itak in seveda. Kosovela ni nikoli zadosti, zato bo najbolje, da tudi v Novo leto vstopite z njim. Ko bodo drugi odštevali in čakali ognjemet, si vi recite:«Srečno Kosovelovo!« In berite.
Kaj je rdeče in ga ljubite? Komunizem; vanj se zaganjate, kot, no, kot bik v rdeč šal. Kaj bi bilo iz vas, če bi se tako zaganjali v medicinske bukle, ve samo mama, mi pa vemo, da morate prečitati Mojstra in Margareto. Komunizem? Pazljivo branje ga bo razrkilo. Zdravje? Na lastno odgovornost.
Delovanje dvojčkov še najbolje ponazarja seznam novoletnih zaobljub; prav je, da nanj pomislimo, toda hkrati vemo, da je to otročje, saj se nikoli ne uresniči. Nenazadnje je vsako leto ista pesem. Ampak, če bi se pa tako radi poboljšali…Veste kaj, v roke vzemite Wajcmanov Objekt stoletja, in nehajte misliti nase.
Stavka rumenih jopičev? Bralka rumenih ljubičev? A-ha! Zgodbe o mladih, lepih in nesrečnih…Ko ti vse povedo že naslovi…Škot, ki me je rešil, Kako osvojiti markiza, Zapeljevanje princa, Srečna za vselej. Jeej! Še dobro, da je zima. Da nas strasti tujcev ogrejejo bolj kot domače ognjišče.
V iskanju popolnega darila, ne pozabite na popolni ovojni papir, ovijalno vrvico in rdečo pentljo. Ko boste zavijali, si vzemite čas in darilo lepo zavijte. Dajte ga pod smrečico, zaprite oči, odprite oči, strgajte papir, hlinite presenečenje in recite:«Ouau! Belo se pere na devetdeset Bronje Žakelj!«
Med nakupi za Dedka Mraza vas je prešinila genialna ideja, vredna vaše nedolžne duše; namesto, da bi darila kupili drugim, si boste kupili vseh 30 zvezkov Cankarjevih zbranih del, jih zvesto prebrali in bili notranje bogatejši, in kot taki v letu, ki prihaja, čudovito darilo za vsako družbo!
Kupiti darila, darila narediti? Pisati ali ne pisati Dedku Mrazu? Peči ali jesti piškote? Prirediti zabavo ali se na kakšno povabiti? Ne iti ali zamuditi na službeno večerjo? Naj vam pomagamo iz zagate – odmislite vse to in berite. Klinc gleda vse skupaj, ni ga čez Američanke Lenarta Zajca.
Ljudje okoli vas, vas obožujejo zaradi vaših pikrih domislic. Navdušeni so nad vaši žezlom s katerim lahko kadarkoli, in predvsem kogarkoli, pičite. Tudi, če se vam to le dozdeva, je renome fino ohranjat. S Pride konj v bar Davida Grossmana boste ostali v formi!
Ja kakšnega kozla ste pa zdaj ustrelili? Saj še ni sezona lova na kozle (razen tistih čeških v pločevinkah), trenutno je sezona lova na knjige. Kupite vse kar imajo, začenši s prvo knjigo Zbranih zgodb Kurta Vonneguta. Če njegovih zgodb ne boste razumeli, niste pacifist.
Glagol skače je tako vsestranski, da ga je veselje uporabljati. Toda od vseh možnih kombinacij, vam je najljubša tista o junaškem naskoku neprebrane knjižne police B, na kateri se bohotijo imena kot so Bulgakov, Bakunin, Bahtnih, Balzac, Borges, Blok, Butalci. Poskakujete torej s cveta na cvet, stran za stranjo.
Kogar polije, zalije! Vam je stara mati rada govorila. To je seveda moč razumeti v več kontekstih, od zalivanja pečenke do poplave informacij, toda ker je resnica vedno nekje vmes, vam je stara mati bržkone hotela povedati, da je v božičnih dneh treba brati Kafkovo Ameriko.
Losos dvoma v vas bi prepeval barčica po morju plava, medtem ko bi se Moby Dick, druga riba v vas, vkrcala na Pijani čoln in pogledala, če bo kje Možnost otoka ali vsaj Bermudski trikotnik. Važno je le, da za konec obe ribi zaplavata po Soči. Ali vsaj po Jezeru bliz Triglava.