Stari pregovor pravi, da kdor v kamen ugrizne, ta bo nekoč še souffle grizljal. Podobno je z vami, v službi ste se grizli skozi dolgočasne papirje, sedaj pa, ko ste se skozi projekt pregrizli, vas čakajo prav posebni Ugrizi. V režiji Andreja Blatnika.
Ste že kdaj planirali dopust glede na izumrle živalske vrste, da bi npr. šli tja, kjer je izumrl/a vaša najljubša pra/zgodovinska žival? Sedaj lahko, pojavil se je nov trend imenovan bralni turizem, razvila ga je Elizabeth Kolbert in nosi naslov Šesto izumrtje: nenaravna zgodovina.
Svetovno prvenstvo v nogometu je in vsi ga gledajo, ko pa ne, se pogovarjajo o tekmah, ki so jih gledali. Vse lepo in prav, toda kdo bo pa kaj bral? Dajte vi, če že drugi nočejo, v roke vzemite Jožeta Snoja in njegovo Konjenico slovenskih hoplitov in če si upate, ugasnite televizor malo pred koncem in recitirajte pesmi.
Ena izmed najpogosteje izrečenih fraz poleti je zagotovo malo mešano na žaru. Kakšna je tu povezava z bralnimi predlogi in zakaj vam je ta povezava tako pomembna? Zato, da boste v roman Bekima Sejranovića Tvoj sin Huckleberry Finn vstopili odprte glave.
Ste že kdaj brali Nietzscheja v francoščini? Kaj pa Jamesa Bonda v ruščini? Zakaj sprašujemo? Ker imamo za vas delo Jacquesa Bergiera Vohunstvo! Vse, česar niste smeli vedeti v eni knjigi! Dedek Mraz je prišel poleti!
Slišali smo, da ste zmagali v igri grofa Tolstoja, čestitke. Vse, kar potrebujete zdaj, je nagrada, in ta je Kako ti Proust lahko spremeni življenje, Alaina de Bottona. Vsem nedevicam, ki berejo o vašem znamenju, spročamo, da je grof Tolstoj igra, pri kateri v prvem krogu vsi sodelujoči berejo Ano Karenino, zmaga pa, kdor jo prebere prvi. 37 ur je dober rezultat!
Včeraj je piknik, na katerem so bili vsi, ki jih ne marate, prekinil dež. Bili ste edini tega veseli. Povsem normalno za vas. Medtem ko so se preostali zatekli pod borovce, ste vi pobegnili domov in brali. Brali in prebrali. Sedaj pa rabite nov predlog in tule je – John Fullerton Hiša opic.
Saj vemo, kaj vas mika – koža drugega, mika vas vedeti, kako bi res bilo v koži drugega. Tega na lastni koži ne boste nikoli občutili, lahko pa o tem berete v Ovidijevih Metamorfozah in si predstavljate, kako se preobrazite v škorpijona in s strupenim želom ustrahujete okolico.
Pometati pred tujim pragom naj se za družino ne bi spodobilo. Toda, kaj pa če ne gre za navadno družino, so pravila potem drugačna? In kaj sploh je nenavadna družina? Kaj počne? Pride na tuji prag s sesalcem? Če vam po glavi rojijo tovrstna vprašanja, bo najbolje, da prečitate knjigo Družina: nepozabni Borgijci izpod peresa Maria Puza.
Nagrada kresnik je romala v roke nekega starca in vaš jaz je ogorčen. Snuje maščevanje, a maščevanje je jed, ki jo je potrebno servirati hladno. Skujte zlobni načrt, ki vsebuje Sosičev roman Starec in jaz ter kritiko, ki vam bo ostala v predalu. Za zdaj.
Ker vas zanima zgodovina, veste, da ima palica dva konca, toda ali veste na koliko koncev bi vodnar stlačil politiko? V koliko knjig? V kolikšnem času? Bi to lahko naredili sami ali bi pred tem ustanovili komisijo? Imeli potem še referendum? Vse to in še več v monografiji z nogometnim naslovom Politika v 90 minutah Mojmirja Ocvirka.
Vsi vemo, kaj premore dobra grozljivka – nočne more; toda Kaj zmore zgodovina? Postreči z osupljivimi podatki? Nasmejati, ustrahovati? Vse to in še več? Ne vemo in ne bomo vedeli, dokler ne preberemo monografije Patricka Boucherona.