Po vsej zamedli zunanjosti je skrajni čas, da pokidate v svoji glavi. Razvrstite na rob in si ustvarite prazen pomnilnik za nove izkušnje, nove dileme in nova spoznanja. A ker brez knjig Pustota ne osmišlja drugega kot same sebe, si recite: Zdaj! Resnično tvoj je samo ta trenutek. A ne jemljite vsega prefaustovsko, Mefisto se je že davno odselil.
Prihajajo boljši časi, nakladajo na televiziji in na tviterju in nasploh vsi zdrahasti povzpetneži. Veš, da je izjava sila relativna, glede na pogled in da se ta od bolhe do slona razlikuje, da virusa niti ne omenjam. Morda pa so imeli manihejci prav in še danes skandirajo: Obnašaj se! Najti moraš le še optiko, ki bo ustrezala pravilnosti.
Pošteno ste se najedli, ne samo tega leta ampak tudi šunke. Spogledujete se z veganstvom ali vsaj vegetarijanstvom. In da bi malo več storili za ohranjanje okolja. Odlično, plemenito. Močno samo upam, da se ne boste julija zalotili, da je šlo zgolj za pobožni prednovoletni Dotik zaobljube.
Veseli ste, da se boste spet lahko družili, uradno, brez da vam nad glavo visi Giljotina duha, ki se je napasla v oblastniških strukturah. Ne morete se odločiti, kaj je huje, pijan ugotavljati bizarnosti sveta in pozabiti na svojo pristranskost, ali streznjen tuhtati, kaj je bilo prej, maček ali mačka.
Nikar se ne predajte malodušju, ne glede na to koliko mizantropizma posedujete. Če vam bo bolje, naj vam razkrijem, da gredo prazniki in novi začetki ali konci prav vsem na živce. Povzročajo tesnobo, kar vam je kot perfekcionistu kristalno jasno. In ker so ostali tesnobni, ste vi lahko vedri, pa je račun končan. Kot takrat, Ko se dotakneš neba.
Veseli ste, ker ste prigurali do kraja, skoraj do kraja, a kdo bi vam hotel vzeti teh nekaj dni? Samo da pridem čez mejo, si mislite, kot včasih, ko smo švercali čez Karavanke. Kaj pa, če boste na oni strani ugotovili, da ste prišli z dežja pod kap? Pripravite se s priročnikom, ki piše na ime Stara zgodba. Utvoril pa naj bi jo sam Jean-Luc Bannalec, če vam to kaj pove.
Komaj čakate, ne zaradi menjave letne številke, še manj zaradi korone, ki vam je, če ste čisto odkriti podarila čas za prenovo stanovanja in branje knjig, ki jih še desetletje ne bi povohali. Kako že gre tista, Potovanje je končano, pot se pričenja skozi Potovanje na konec noči.
Božič ste praznovali pri starših in bilo vam je nadvse udobno. Zato boste novo leto dočakali v svoji spalni srajci in nekom, ki vam je zdaleč zdaleč nejbolj pri srcu, pa naj vas vaši starši še bolj prepričujejo da je samo ena Domišljava baraba.
Vinograd v Provansi vam je padel v vodo, Poletje v Parizu se je za las izmuznilu drugemu dobitniku. Ne dajte se tako zlahka, vendar ne rinite z glavo skozi zid. Mar ne veste, da Veličastna zora pride prej v Vladivostok kot v zahodno Evrazijo? Tam že dolgo ni nič novega.
Za silvestra se ne bosate držali vladnih zapovedi. Ne boste se premaknili z mesta, celotno praznovanje boste ostali lepo doma in spili flašo konjaka, dar izpred štirih let in ducat šampanjcev, bero vsakoletnih obdarovanj. Drugega januarja boste premislili, če vam bo zapasal odhod v drugo občino. Ni kaj, obnašate se kot pravi Bojevnik, s čimer pravzaprav ubogate ukaze.
Ne morete se umiriti, mrzlično preštevate dneve, zdaj celo že ure do izteka podvojene dvajsetice. Nihče vam ne bo govoril, da s katastrofami pričujočega 366-dnevja ni povezan Dvojnik. In to ste vi govorili že za svoj prejšnji rojstni dan na začetku leta, še pred vsemi zarot-teoretiki.
Letos se boste potrudili in vsem poslali res na rit metajoča voščila, zato ste pričeli pesniti že teden prej. Zelo hvalevredno, sicer pa, Bilo je nekoč, ko ste kljub vseprisotnemu židanemu vzdušju kar preobetavno pričakovali mnogo odzivov na voščila kot npr: Juhuhu, bruhuhu! Ali pa: nažri se ga ti svinjski rilec, če želiš do smrti.