Nikar ne mislite, da je osmi marec nepotreben in da gre zgolj za plod srboritih bojevnic, ali več, da si (ne)zaposlene ženske ne zaslužijo pozornosti, saj itak ne delajo nič, kar bi prispevalo v državno blagajno. Saj vem, da v resnici ne mislite tako, samo preizkušate meje, skozi katere bi radi izrazili svojo Metodo sedona.
Dnevi bodo ugodni za spuščanje Alamuta, prebujenega zmaja in počasno pripravo za peko čevapov. Seveda je to vse premalo za vašo neutolažljivo bralsko slo. Nič, po prebujenih primulah je skrajni čas, da razkrijete Skrivnost srčnega mentorstva. Tako boste zadeli dve muhi z zvočno hitrostjo.
V dar ste dobili knjigo Novacen s podnaslovom Prihajajoča doba hiperinteligence, pa ne veste, kako bi se je lotili. Preprosto, najprej si raztolmačite naslov. Deluje sila učeno, v resnici pa ne gre za drugega, kot novačenje v prefinjenih rokavicah. Začnite tu in razvijajte svojo tezo. Če je napačna, jo lahko kasneje zavržete. Bolje voziti kot biti povožen.
Najkasneje do svete Matilde vam bodo odgovori, ki jih iščete že dobršno leto, dobesedno skočili pred oči. Enostavneje bo, kot ste pričakovali. Mar ni pri vsaki stvari tako, da od vas zahteva bližnjico, najdaljšo pot od točke A do točke B? Bližnjica je tudi Ojdipa na Kolonu stala mnogo več kot Joba. Pa ni bil vsega kriv čisto sam.
Prepustite se sekiraciji, izvolite. Samo, ne mi potem jamrat, da nimate nič časa zase. Časi so takšni, kot si jih domišljamo in to, da nam polagajo v osrednji glavni aparat svoje misli, čustvovanja in vse ostalo, so milo rečeno Paštete in drugi mesni shranki.
Slabo vam bo, a najdlje do srede, v četrtek se vam že obeta prešernovska struktura, tako da do petka začnete resnično modernovati bolj wolfovsko kot woolfovsko. Ne toliko po Virginiji kot po Maryanne, kar je po krščanskem izročilu pleonazem, boste Pod prešernovo glavo vzklikali: Bralec, vrni se domov.
Ta teden bo odklenkalo slabim novican in namenom in naglavni boter bo ravno vaša malenkost. Dajte, no, porečete in potem Kociprov Jazbec zavije na otok mrtvih, da bi našel puščavsko rožo v tretjem svetu, ostali svet pa naj se gre solit, ali kaj?
Po dolgem času vas bo spreletelo, da živite. Ne, ne, ne, sploh ne gre za samoumevnost. Obstajajo kunštne študije, da resnično živimo samo nekaj trenutkov, vse ostalo pa je priprava in pospravljanje kolateralnih ostankov, po katerih brskajo drugi strokovnjaki. To je poleg spoznanja, da vas poganja nezavedno izrazita Ožina svoboščin.
Ostalo vam je le zgolj in samo 182 dni, da uresničite svoje najbolj skrite in najbolj čudaške fantazije. Do tistega dne, nekje okrog Arebricija ali svetega Donata bi moralo biti, pa se le dobro pripravite, da vam darila kdo ne izmakne. Skrbno preučite Šolo za delikatne ljubimce.
Bolje bo šele v četrtek, saj gre praktično za mali petek pa še terasa vam bo omilila pezo življenja. Poglobite se vase in našli boste pravi odgovor na vprašanje, kje točno se nahaja Ameriški rubikon in več, uvideli boste vse zablode Tridesetletne vojne in Slovencev.
Niste povsem prepričani, ali gre za Metoda Sedona ali Metoda, Konstantinovega kolega ali bržkone celo Metoda Banka. Kakorkoli, na zavihku piše, da je tvorec nihče drug kot prav Hale Dwoskin. “Pa kdo se spet igra z rodilniškimi metaforami?” se sprašujete.
Ne morete se odločiti. Le komu boste blagrovali prvenstvo druženja z vami na terasi. Naj bosta to Jaka in Vane, ali raje Otroka peščenega planeta? Hm, kaj pa, če bi rekli vsem, ki jih poznate, pa povabite še Kirko, da vas ob priliki spremeni v domače ljubljenčke ali raje kar v gostilniški inventar?