Z današnjim dnem se odpirajo terase lokalov, in če želite tam v miru brati, vstanite ob šestih in z brisačo ter s knjigami, ki jih je prevedel Andrej Capuder, zasedite vse stole. Pa da vidimo, če se bo kdo upal ne upoštevati rezervacij. Naročite si jagode s špehom, listajte po knjigah, čitajte in se presedajte.
Skoraj 2 meseca dni že trmarite v molitvi, naj vsemogočna vlada ponovno odpre knjigarne. Uslišali vas bodo v ponedeljek. Tokrat vam knjigarji ne bodo mogli reči, da so knjigo po katero ste prišli, že prodali. Izvod 100 let poklicnega baletnega šolstva v Ljubljani Henrika Neubauerja bo vaš!
Konec karantene boste proslavili tako kot se spodobi – z branjem v naravi in dobrim starim karatejem. Slednji bo namreč prišel še kako prav, ko bo treba svoj drugi jaz brcnit v rit, da jo skupaj z vami premakne do prve klopce v domačem parku. Vi pa ne pozabite na Prima sezono Josefa Š.
V času karantene ste svoje stanovanje spoznali tako dobro, da se po njem lahko premikate zadenjski. Morda bi še knjige lahko pričeli brati od zadaj. Kdo bi vedel, morda bo pa Golobovo Jezero končno napeto.
Odslej berete le še knjige, ki jih bere najbolj slaven slovenski žvižgač. Zelo galantno od vas, toda ker nam je žvižgač pozabil razkriti svoj seznam najljubših knjig, smo se do njega morali dokopati sami. Prvi na seznamu je Baudelaire in njegova mojstrovina Spleen.
Kdor bere s hitrostjo 38,6 strani na 55 minut ter 78% izkoristkom prebranega, sedem dni na teden, po 8 ur in pol, še vedno ni niti blizu vašemu rekordu. Vseeno pa tak bralec dokazuje, da se vam poskuša približati, zato pospešite. Berite vse kar vam pade pod roko, začenši s Tisoč in eno zgodbo o šoli Svetega Antona Fride Dovnik Mravljak.
Vašo večno dilemo kaj brati, je tokrat rešil seznam desetih nominirancev za nagrado kresnik. Ker ne veste v katerem grmu tiči Zajc, začnite kar z Lenartom. V kolikor nameravate prečuti noč, boste potrebovali svetlobo. No, vsaj Delce svetlobe.
Če opazite karkoli, kar je vredno prebrati kar pogumno šavsnite. Nazaj vas lahko ugrizne zgolj kak pajek, ki čaka v zasedi. Morda se skriva pod knjigo Umreti spomladi Gabi Gleichmann. Morda pa tudi ne. Poročajte.
Ker ste prebrali že vse knjige in bi od vsega najraje brali še naprej, vam priporočamo, da pričnete brati podnapise. Morda se jih da dobiti v knjigi! Dajmo takemu skupku vrstic delovno ime scenarij, vi pa prečitajte vse Jamese Bonde. Pa da končno vidimo, če je branje zabavnejše od buljenja.
Emile Pine je pisateljica, ki kot sama pravi:« Pišem sebi«. Iz česar sledi, da je branje njenih del strogo prepovedano. Kdor jo bo bral opozorilom navkljub bo…Mjeh, kaj bi nadaljevali, saj vemo da vas mika. Ampak na lastno odgovornost!
Če ponoči pomočite posteljo in v sanjah zaslišite glas Angelike Walsner, ki vas nagovarja:« V tvoji bližini mi je lepo« se ne sekirajte. Upajte, da se sanje nikoli ne končajo, ko pa se naposled vseeno bodo, se jih itak ne boste spomnili. No, spominček bo kljub temu ostal.
Janeza Dolinška že poznamo po uspešnicah Voda ne odžeja ter Gorje sitemu. Sedaj pa se nam kantavtor predstavlja v vlogi kuharja, in sicer s knjižico receptov za boljši uvid Daleč od blizu. Zaplavajte z njo po nezavednem, tretjemu očesu naproti.