Ko boste v sredo dopoldan leteli čez Bermudski trikotnik, boste z grozo ugotovili, da ste, ne le pozabili malico, temveč kot edino čtivo s seboj vzeli Možnost otoka Micheala Houellebecqa. Roman je izjemen, če pa se znajdete v vodi, vam ne garantira odrešitve, samo možnost ponuja.
Že naši dedje so radi govorili, da kdor drugemu čtivo bere, sam na glas bere. Zatorej ne bodite tihe miške, ne, z megafonom se postavite na Prešerca ob 16.45 in z deklamiranjem iz Mnogoboja mitologij preglasite zvoke harmonike.
Če gre verjeti stari vraži, se vam obeta peklenski teden. V torek Kafka, v sredo Dostojevski, v četrtek počivate, v petek pa velike finale z Miro Mihelič. Finale po finalu pa bo vikend, ko bo v vaši družbi Anna Burns in njen Mlekar.
Kot po gozdovih leži kostanj, v upanju da ga kdo pobere, tako v knjigarnah ležijo knjige, ki čakajo, da jih kdo prebere. Sedeti pri miru kot žaba denimo je od osamljenosti že skoraj shirala. Akcija! Ne bodite kot žabe, nehajte sedet, odhopsajte po čtivo!
Juhuhu, čas za jesenske sprehode je tu. S sprehodi seveda ne mislimo na nekaj tako nagnusnega kot je izlet v naravo, temveč tiste Irene Novak Popov. Ne poznate? Pa še boste, kajti njenih Sprehodov po slovenski poeziji v 18ih razpravah zlepa ne boste pozabili.
Še dobro, da je jesen izjemna za prvo sezonsko bolniško. Ne vem, nekaj si izmislite, ostanite doma in berite. Morda se v resnici česa nalezete. In potem boste res imeli čas za branje. Toda pazljivo – Pogovori s prijatelji lahko vodijo do Manj.
Sploh ni važno kako in zakaj, važno je, tako nas uči moda, kdaj in koliko. Nikogar ne zanima kako beremo, zakaj beremo pa je itak nadbedasto vprašanje. Pri vas pa je prevečkrat v ospredju katero izbrati.. Bi Enardovo Cono ali Ballardov Potopljeni svet? Obe sta zadnji krik mode. Če ne bo šlo drugače vrzite kovanec in ne glede na izzid, pograbite obe.
Zgodilo se je. Po vas je. Ljubezen…barve in vonjave, od samega opoja drhtite. Če bi vas kdo videl, bi vas nemara označil za Pacienta. Le tisti najbljižji vedo povedati, da vidva z Mojo sestro, serijsko morilko vse noči prečujeta.
Lepo je ležati, še lepše pa brati, najlepše pa brati leže. Udobno zleknjen z Josipino Turnograjsko na kolenih. Hmmm. V zraku pa vonj po pečenem kostanju. Noro. če bi si želeli več, bi to veljalo za predrznost.
O ne. Simpatija vas je povabila nabirat gobe, vi pa o gobanih ne veste nič. Najbolje bo, da si, preden greste po gobe, o klobučnikih kaj preberete. Ali pa preberite Noč živih židov in simpatiji nabijajte o tej knjigi.
Ker imate v službeni menzi teden mehiške hrane, ne bi bilo napak, da bi uvedli še teden mehiškega branja. Meksikajnarji bodo prava izbira. Branje podnapisov v mehiških telenovelah pa pač ne.
Resda je včasih malo izbire, toda sladoled se ne poliže sam, zrela banana pa še nikoli ni bila zelena. Kar pa se tiče Ježka, ima mladi radovednež nahrbtnik in rdečo kapico. Vse to in še več v novi epizodi Nekega lepega dne.