Vas je kdaj imelo, da bi bili hipi? Po svetu bi hodili v japonkah, kadili marjove špinele, čigar dim bi poudarjal mastne lase in volneno jopo. Jedli bi samo organsko in k hudiču v goste pošiljali korporacije in ne bi imeli spomina za pet minut nazaj. O joj, mar smo vam izdali poanto Coehlovega Hipija?
Kdor pozno v noč pleše salso, ta bi kaj pojedel. In če je na meniju salsa, dober tek! Toda branje … Bi se dalo kaj brati na temo salse, o njeni zgodovini morda, o začetkih te čudovite zgodbe? Itak da bi, le za vas je Sandra Cisneros napisala učbenik Hiša v ulici mango.
Zakaj bi razmišljali le o eni reči naenkrat, če lahko o več naenkrat. Dobra, ne res? Tako bi lahko o vseh problemih dneva razmislili že med obredom jutranje kave, preostali čas pa bi lahko namenili branju, začenši z monografijo Edwarda de Bona Paralelno razmišljanje.
Ko je bil nazadnje volk sit in koza cela, ste v savni brali Trockega in takrat ste si prisegli, da ko bo čas pravi, bo iz te moke še kruha. Če stojite, sedite, če sedite, lezite, saj je ta čas tu. Marko Sosič je namreč izdal knjigo receptov Kruh, prah. Prihodnjič bo pa že vrabec v roki.
Božiča še niti dobro konec ni, pa je za vas spet tu! Pojavila se je knjiga o mačkah, tej stari in z besedami samega Behemota, nedotakljivi živali! Svetu javite bolniško ter topel dan preživite za pečjo. Edina družba naj vam bo čitanka Moacyr Scliar Max in mačji rod.
Kaj reči o romanu Thomaas Hardya Nepomemben? Da je za razvoj literature pomemben? Bolje bi bilo reči – zelo je pomembno, da ga preberete, saj širi zavest in žile. Pa ne, da je pomembno, toda bolje se bere, če prej pojeste sadno solato. In da zaključimo z nepomembnim podatkom, knjiga ima manj kot 500 strani.
Dedek Mraz vam je v dar podaril Votanove hčerke Tomaža Kukovice in sedaj se mučite. Bi dali to knjigo naprej, kar ni povsem skladno z moralo v vas, ali bi jo prebrali? Pa čeprav vam nekaj šepeta, da je ta ljubič zanič. Nekdo pa ne more brez dilem! Skratka, ko boste nehali uživati v mučenju, jo preberite, nato pa podarite.
Veste, kaj pravijo o pesnikih? No, če vam ni nihče povedal in v kolikor nobenega ne poznate, seveda ne morete vedeti prav dosti. Neke predstave sigurno imate, toda bržkone so, tako kot vaša domišljija – stereotipne. Dajte, no, že prebrati knjigo E. L. Doctorow Življenja pesnikov in se malo podučite.
Imate doma pijanca? Pa pri sestri še enega? Bi se radi poglobili v srž tega problema, izvedeli kaj več o alkoholu, pijancih in gostilnah? Sedaj lahko, saj je nedavno tega izšla Kronika homo sapiensa Marjete Tivan. Morda pa še vam zapaše kozarček rujnega. Ali pa kačje sline. Uf!
Vsako novo leto se obrne koledar, kar je jasen znak, da se starate. Tečni ste in nihče vas ne mara. Koga imate pa vi radi? Ne prenaglite se z odgovorom, mi vam ga ponudimo na dlani, in sicer knjigo Dušana Jovanovića Na stara leta sem vzljubil svojo mamo. Pa če vam mati prinese kavico, je ne napizdite!
Vaša novoletna zaobljuba se je glasila, da boste prebrali vse knjige z naslovom V odmevu Petra. Žal, take knjige še ni, so pa različne variacije, ki delujejo kot odmevi v vetru. Tako bi veljalo ta teden prečitati V odmevu vetra Mojce Šipek, prihodnji teden pa bodo z vami V odmetu jetra.
Noro. To je vodilo vašega bralnega okusa v 2019. Mar vam je za zgodbe belih ovratnikov, briga vas, kaj imajo povedati bele ograje, še za bele zobe vam je vseeno. Kar potrebujete, je priročnik Bronje Žakelj Belo se pere na devetdeset.