Že drugič ta teden ste pomislili, kaj bi se zgodilo, če bi Des Esseintes postal vaš sosed. Kako bi ga sprejeli, kaj bi ga vprašali in zlasti, kaj bi mu prinesli za dobrodošlico. Moj predlog je, da mu podarite Iskanje časa Andreja Pogorelca. Če pa slučajno omeni, da nima časa, mu podarite raje Iskanje izgubljenega človeka.
Ne gre vam z imeni. Vedno pozabite sosedinega, pa prav zdaj ji morate poslati rojstnodnevno voščilo. Včasih je bolje kot priznati, streljati na slepo. Morda se vam urajma. Nenazadnje, celo naslovi kot so Ime rože, Ime mi je Gantenbein, Ime mi je Rdeča, Ime mi je Mina in Ime mi je Rigoberta Menchú, niso nič drugega kot poskusi.
Neutrudljivi ste, tudi ples do jutranjih ur vas ne more izčrpati. Sploh pa plešete vse, kar vam pade pod noge: od Pasjega tanga prek Salse in Rizling polke do Velikega briljantnega valčka. A vsega tega ste se že naveličali. Želite si samo eno tradicionalno milongo in klasičen medplatnični Tango Karmen Zupančič.
Občutek imate, da ste več na žurih kot na delovnem mestu. Ne zapadite spet v predpotopne vzorce o delu, ki je zgolj fizično ali o službi, ki ni plačana. Pozabite na te zlagane dileme, raje si priskrbite izvrstno Keretovo Še zadnjo zgodbo in konec!
Od nekdaj vas vznemirjajo stvari, k štrlijo iz povprečja. Tudi kar se barv tiče, ste enako dosledni, zato vam predlagam, da se poglobite v pisanje Bojana Meserka 88 rómanje – románje v različnih odtenkih, dobesedno. Ob oddihih pa malo pokukajte v adicijsko Belo knjigo o prevajanju.
Vsi vas poznajo, da radi zamujate. Zato si nastavite budilko, da ne boste obtičali pred zaprtim supermarketom. Saj veste, da v njem prodajajo poleg vseh bizarnosti tudi dobre knjige, na primer Houellebecqovo Podreditev.
Navadno vsem razlagate, kako niste nikoli začutili naravoslovca v sebi, kako imate raje umetnost in jezike, s številkami pa ste nemalokrat skregani. Zlasti pri proračunu. Nikoli ni prepozno, zagotovo ste imeli za naravoslovje silno tumpaste predavatelje. Poskusite z zelo kratkim uvodom v Matematiko.
Nedolgo tega so bili mediji polnih ust o beguncih, zdaj se o njih razplamtijo debate le še ob bizarnih primerjavah z gorečo pariško katedralo in njej ob bok pristavijo lačne otroke v Afriki. Ne pozabite, tudi vi boste veseli, če boste Dobrodošli tudi kje drugje kot v krajih, ki so nekaj let v lasti vaših prednikov.
Romani se vam zdijo predolgi, tudi če imajo zgolj sto strani. Preprosto ne najdete časa za prebiranje. Radi berete na mah, saj drugače, tako čutite, zgodbe ne delujejo. Ste strasten zagovornik in podpornik vsega popularnega. Izberite Popularne zgodbe Vesne Lemaić. Prebrali jih boste na dah.
Kakšna je Ljubezen v času kolere, ste brali na faksu. Kakšno je Rožančevo istotematsko nekolerično brezčasno pisanje, vam prav tako ni tuje. Pa ste prepričani, da veste tudi, kakšna je Ljubezen v času osamljenosti? Se mi je zdelo. Kar pogumno v knjižnico ali knjigarno.
Naučili smo se, kaj pomenijo posamezne barve, simbolno smo jim podelili pomene. Tako ločimo Bojne barve od miroljubnih, strupene barve, ki vabijo, a nas ne opetnajstijo in varovalne barve. O Nevarnih barvah vam bo več povedal Pablo Dobrinin, kako se lahko prenese barve v vokale, vam je pa itak pokazal že Rambó.
Se spomnite tiste reklame o oh in sploh tunu, ali tistega risofilma o Hudobnem tunu? Kaj pa tisto o generični povezavi te živali in nekega naroda. Ne verjamete? Kar poškilite v knjigo Bruna Volpija Lisjaka Tuni in Slovenci povezani skozi stoletja.