Vse pričujoče strele vas ne bodo ugonobile, vsaj ne na koncu. Na začetku pa, saj veste, kako gre že tista o žabi in vodi in povesti V deželi nevernikov. Zvozili boste, spregledali tudi, prometni znak in skrivni namen Bilitine pesmi, še preden boste pristali pri spremki.
Dobro veste, da se za vsemi nasmeški skriva akademsko premišljena preračunljivost. Priznajte si, tudi vi ste že poskusili. Ne enkrat. Da se vam O Smehu Zlatka Čordića ne sanja, še ne pomeni, da ga niste prebrali. Kaj pa, če se vam vse samo dozdeva, da ste si psihološke trike prevneto zapisovali za uho, v ozadju pa se skriva Barvarjeva dlan?
Teden boste zavihali v vehementi drnec vseprisotnosti neobstoječega. Sliši se zapleteno, a občutja so tista, ki štejejo. Izognili se boste dvomu o (pre)reku, da Beseda je konj, pa tudi, če ni, vam je kristalno jasno, da celo imperativ Prepusti se življenju; pod milim nebom, zahteva Zbrano delo Edvarda Kocbeka za Prolegomeno.
Zdelo se vam bo, da je bila vsa šarada strel v koleno in ne Preizkus, kot ste sprva domnevali. Storili boste uvid, da je Hudič samo v tem, da je Vrag vzel šalo ravno med Wolandovim gledališkim performansom in jo razbil Belcebubu na glavi. Ta pa je naredil Pekel; po mefistovsko je zacvilil kot kakšna Queenie ter jo povsem Onkraj materialističnega prepričanja ucvrl nazaj v Človeško telo. Simpl.
Spogledovali se boste z Vegetarijanko, še humorneje, V deželi nevernikov, kar pa se ne sliši nič več farsično. Nekega lepega dne pa vas bo zadelo, da ste vse one Sentence, ki vam jih mešetarji vsiljujejo kot živo zlato, skrivali v sebi. Vsa ta Tiha leta. Kaj čmo, kdor jo prej zbriše, jo prej napiše.
Zvezde kažejo, da bo Konec sveta ugledal luč sveta šele pozimi. Ni povsem jasno, v kateri. Nekateri vidci_ke pravijo, da prihodnje leto, a vi ste radi precizni; gre za zimo 21/22, ali 22/23? Nalijte si kašasti sok in si obrzdajte Nemirno kri, kajti Umori po abecedi so obvezno čtivo še v tej jeseni.
Radi bi se skrili pred vsemi, tudi domačimi, zlasti pred njimi. Potrebujete čas zase, da malo podkožno razmislite. Tuhtali ste, da bi svetu podstavili nogo, naj malo počaka in pusti stvarem, da se dogodijo. Bežne šlamparije vam dvigajo pritisk. Vsak dan znova. Potuhnite se na kako staro podstrešje in se zavijte v Mesto Bohane, tudi za Ceno življenja.
Ne jezite se, če boste namesto avtorja Transferzale vstopili v brbotanje borgesovskih Izmišljij. Skrivnost srži vas ne spusti in vaša ljubezen do živali se ne more upreti lepotcu z naslovke. Vztrajajte do konca, tedaj bo nadvse irelevantno, kateri Jakob jo je nakracal, zaradi vas tudi če Kondi Pižorn.
Sprijaznite se že no, da niti pod točko razno ne morete v grupo Fosili Slovenije. Včasih ne prenesejo, če preveč razkazuješ svojo mladost, spet drugič imajo raje Stoletnika, ki je zlezel skozi okno in izginil. Pazite, da med vas ne poseže Usodna zamera. Potlej vas tudi povabilo užaljencev na Družinske počitnice ne odreši.
Za nasvete ne sprašujte najbolj glasnih. Ti so še donedavnega sledili najnovejšim modnim trendom in se naposled skonzervirali. Kot poosebljena Resnica in razum v zgodovini ste jim dolžni odpreti oči. Ne dobesedno. Če jih ne ranijo Ognjeni kamni, jim frcnite Rusko vprašanje v glavo.
Vreme bo resnično na steroidih, a vas bo zanimalo nekaj drugega. Glodalo vas bo, kako Ogledala absorbirajo človeško neumnost. Pogumna teza, ni kaj, a vsaj izvirna. Mogoče je malo izvirnejša samo še tista, da bi se pomudili pri Korenu, natančneje na njegovi poti Od Antigone do Zolaja.
Ko bi bili strelec_ka, bi bilo vse lažje, si mislite, tako pa s svojim uporništvom ne pridete v reprezentanco. Ne belite si las, s tovrstnim tempom bodo same ozelenele v srebrnino. Priznajte si pa, da vsi ti Šrapneli ne morejo priti niti blizu tega, kar vam kani narediti Baba in Dert. Trga gate.