Se še spominjate otroške poštevanke Črna mačka useri se? Šlo je za nekak hibrid humorja, vaje v spominu ter ročnih spretnosti, sedaj ko smo na vse to malce pozabili, nam Dušan Merc odgovarja z Črna maska preberi me.
Idealen poklic za bika je monoskladiščnik, se pravi Arhivar na deponiji, kjer je vse urejeno tako, kot mora biti – po vaše. Pazite le, da si zapomnite vaš lastni red, sicer boste večno tavali po labirintu, ki ste ga sami ustvarili.
Ko vam nekdo reče – alkohol, vam na um prispejo domislice kot so: takoj, z veseljem, prav rad, danes ga še nisem, saj ni važno kateri je, važno da buta, ipd. Toda ko Guillaume Apollinaire reče Alkoholi niste čisto prepričani. Saj ne da ga (jih) ne bi, toda kaj za božjo voljo so alkoholi?
Veste morda kaj je rdeče in ne plava? Kuhan rak. In točno to sem vam utegne zgoditi, če boste hodili naokoli v skafandru. V kratkih rokavih se zvlecite do Čumnate senčnega boga in berite.
Se počutite umazano? Zanemarjeno? Neočedeno morda? Zadržite to, oz. ostanite taki, kajti čas je za avtobiografijo. Kaj pravite, če bi ji nadeli delovni naslov Izpovedi črnega mačka?
Ko vam je usoda prisolila zaušnico, ste ji nastavili še drugo lice, saj Vojna nima ženskega obraza. Lica so vas skelela in opeklo vas je sonce. Že majhen nasmešek vam je povzročal gorje. Morda pa bo drugo leto boljše.
Čaka vas vikend presenečenj, odločitev in sorodnikov. S čim jim postreči, kako se jih galantno znebiti ter nenazadnje, kaj jim brati? Če jim preberete Trpljenje mladega Wertherja bodo ostali sami s prigrizki prej kot v eni uri.
Kaj bi rekli, če bi na sprehodu po idilični trgovini naleteli na Ostanek umrle zvezde? Bi pogledali, če so kje kakšne deklaracije, kolikšen je popust ali bi vas preprosto motilo, ker se ne bi spomnili kaj za vraga je bilo tam pred njo?
Kdaj ste nazadnje streljali? Kdo so bili vaši sovražniki? Je umik potekal častno? Travme, luknje v spominu, nenadoma pa slika… Dedek in top. Točno! Z dedkom sta napadla babičine knjižne police. So bile v incident vključene palačinke?
Sedaj ko so meje naših dežel zopet združene, ko so trgovine odprte, vas je povsod dosti, le v domačem ognjišču vas ni. Namizna svetilka sklada elegije, naslanjač se joče, tepih brezdelno leži, polne police knjig pa v molitvi dvigajo hrbte, rekoč Bralec, vrni se domov.
Prositi za kredit, ker bi radi odprli gostilno, vsaj glede na razmere, morebiti, po nekem čudnem naključju ne bo nujno uspešno. Najverjetneje se ne bi obrestovalo. Zmeraj pa vam je na voljo Materino zatočišče.
Ko boste v noči na petek brez hlač gledali v luno, imejte pri sebi Pribežališče. Ura je že odbila deveto, Jezero pa najverjetneje ni vaš dom. Ali pač? Hec bi bil, če bi možu postave rekli, da ste riba in skočili v vodo!