Malo kdo do zdaj vas je resnično pogruntal. Do obisti, da bi lahko rekel: Vse vem o tebi. Tega lahko ravnodušno poimenujete Pustolovec zmote. Zato imajo zgodovinarji fetiš na kadavre, ničesar več ne morejo spremeniti – sami se nahajajo onkraj tega neskončnega regresa.

Kaj ne bi bil hec, če bi v letu, ki prihaja prebrali 365 knjig? Pomislite na vse prednosti, kajti
npr. v dnevnik ne bi rabili napisati nič drugega, kot danes sem prebral knjigo. Drugega ne
pomnim.

Odrezani ste od vseh božičnih posiljujočih popevk, ki vas tirajo v otožnost. Hvalabogu so zaprli stojnice, da se vam ni treba drenjati in srečevati ljudi, ki jih niste že vsaj dve leti in se potem pretvarjati, da ste na lestvi življenja letos preskočili več letvic kot lani. Pa ja. Potopite se v čtivo Popevke, songi in šansoni in če bodo prazniki predolgi, prečešite še Simbolni imaginarij sodobne slovenske narodnozabavne glasbe. Pa ušesa na peclje.

Spet se je zgodilo…In verjetno ne zadnjič…Osovraženi sorodnik vam je svetoval knjigo In tedaj prdne lonec. Zadosti simpatičen naslov, ki namiguje na komično nadrealistično zgodbo, toda ne. Seveda ne. Pravi naslov se glasi In tedaj pride konec. To so vam v knjigarni povedali. Na glas. Zelo na glas.

V današnjih dneh vas bosta dva dogodka pozitivno presenetila. Katera dva, ne morem povedati, lahko pa mi vi sporočite post festum. V igri so Prestolnica, Katedrala ljubezni in Krajnčev Edvard. Zagotovo  boste nenadkriljivi upornik raje iskali v zborniku Dom so sveže rjuhe.

Sir in potica imata toliko skupnega kot Likovniki v Ljubljanski banki. Ne prav dosti. A se na svoj način privlačita, eden drugemu dajeta ugled. Vam pa priporočamo izlet. Celodnevno ekskurzijo v lokalno knjižnico.