Vajeni ste uživati v hrani, neznansko radi se namreč sladkate in solite in poprate po svojem okusu. Saj veste, da včasih malo preveč date na to in imate tudi slabo vest, a ker vem, da je skušnjava, kakšna je Grmada v pristanu, prevelika, zrihtajte vse potrebno za v Trst.

Aljoša Bagola je tisti fant, ki nima za frizerja in misli, da je umetnik, ker izdeluje reklame. Še
dobro, da mi vemo bolje. Namreč še ta zadnji jesihar bi vam v branje priporočil karkoli
drugega, razen morda Sivca. Toda to je že druga zgodba.

Na noviga leta dan ne bo nič drugače, se prepričujete. Morda bi bilo pametno zmehčati absolutna stališča, saj ta premore zgolj matematika in še to le na papirju. Bržkone bi vselej kanilo poseči po analitičnem prijemu in malo pretresti obdobje Med majem ‘68 in novembrom ‘89. Če se ne najdete v zraven, se ne sekirajte preveč, saj česar ni, ne boli; razen amputiranega uda, menda.

Vsa ta fama okoli Miklavža vam gre že pošteno na živce; darila za pridkane in vsi smo pridkani, dajmo zapravljat in si kaj privoščit, medtem ko nikogar ne zanima bistvo. Je sploh kje kakšna knjiga, ki govori o Miklavžu? Žal ne. Obstoja pa glasilo Miklavške novice!

Dajte si duška, le pazite, da vas ne zalotijo Ob reki. Tam, kot veste, so neka druga pravila, pravila klošarjev, pravila mestne oblasti in Vaša pravila, kako zaobiti druženje s samim sabo. Če vas je več, prebirajte drug drugega PCT- je, v nedogled, dokler vam ne zadiši kaj žlahtnejšega, vino čez cesto.

Biki pregovorno niste najbolj bralno izmed znamenj, pa vendar. Nebralec ne obstoja, so samo knjige ali brošure, ki vam še niso zlezle pod kožo. Kaj bi bilo za bika boljše od letnega Kataloga bikov?