Vedno ste trdili, trdite, da bi morali in da v večini primerov to tudi je, da dobimo, kar si zaslužimo, da smo, počasi, počasi, tako ne bomo nikamor prišli, razen morda v neskončni regres. Vsak od nas biva v tem svetu po svoje. Drži, a kaj vam bo rečenica, če pa so nedavno razglasili Konec panka v Helsinkih. In to vas jezi.

Vsi vas obtožujejo, da se ne znate odločiti. Kako slabo vas poznajo; če imate na izbiro branje
ali pomivanje posode, izberete branje. Če date na tehtnico branje in sestankovanje bo
prevagalo branje. Ko kolebate med Kirko in Ime mi je rdeča pa izberete…No nekaj pač
preberete prej, zakaj je tu važen čas, oz. vrstni red?

Kljub meglenemu vzdušju na vseh ravneh boste razprli svoja krila in se odprli svetu. Navadno vam je kmalu po tem žal, a večnemu optimistu si ne morete zameriti, da prisegate na Moč misli. Če so te vesele, jih ne morete ljubosumno skrivati.

Že tisočletja se ljudje in druga živa bitja sprašujemo, kaj je to usoda. Ernest Kellogg Gann pa je našel rešitev, in sicer pravi, da Usoda je lovec. Presodite sami, meni se zdi, odgovor tako eksakten kot 42. Naj vas ne upleni.

Samo bog ve, Kako je bilo, ko še ni bilo štedilnikov. Zato ni čudno, da ima neprestano krče v želodcu, saj veste, stara navada, železna srajca. Če pomislite malo drugače, je bilo to kar pravšnje Orodje za razgradnjo imperija in potem zaigrano sklicevanje na peristaltiko.

V kolikor letos še niste koristili bolniške, vam svetujemo da se podvizate. Če vam kaj manjka niti izgovora ne potrebujete, drugače pa recite šefu, da se vam zdi, da vas boli grlo. Ostanite doma in berite. Če ne boste nič jedli lahko še shujšate. Ker iz bolniške se ne moreš vrniti debel. Grdo bi izgledalo.