Če je Márquez pisal o Stotih letih samote, pa nam domači matador govori o nečem bistveno bolj krajšem. O Enajstih mesecih žitne kave, ki jo je srebal, dan za dnem, noč za nočjo. Bil je pozabljeno strašilo na polju pokošenega žita.
Naredili ste točno to, kar so od vas pričakovali. Kot veste, to ni nujno dobro. Naslednjič bodo pričakovali več in nikoli jih ne boste mogli zadovoljiti. Pošljite vse skupaj nekam in začnite pisati Avtoportret z rojem čebel. Potem boste pa vi lahko pričakovali.
Sezone božičnih filmov ter vse drame, ki jo prinaša pretirano druženje z družino, je k sreči
konec. Bilo je burno, nevihtno, a saj tudi V nebesih dežuje, kot radi rečemo. Toda bralci
imamo radi, da se drama godi drugim, ne nam, zato v 2022 vstopite z dobro knjigo.
Ne morete se spomniti, kdaj ste si naložili vse te Plasti obzidanih daljav. Po tem, ko naj bi padle meje in naj bi se prosto gibali po celotnem kontinentu, se pojavita Umetnost in znanost islamskega sveta in ves proces se začne znova. Preveč ste stavili na Povest o latinščini.
Ali veste kaj so to mešani občutki? Ko na knjižnem sejmu v parih minutkah naročiš pehar suhih knjig, na dostavo pa čakaš tristo kosmatih dni. Kot bi pisali dedku Mrazu, vsak dan oprezali za pošiljko, medtem ko bi si dobri mož nekje grel stare kosti.
Vzemite si čas za sobotni Bazar. Ne ozirajte se na dvomljivce, tipa, Dmitrij, ne piši pesmi več! Človeka spoznaš po dobri knjigi, pravijo. Tudi po slabi, kot je bila Arabska pomlad.
Imamo rešitev za vašo bralno lenobo. Imenuje se Bralnovizija. Združuje to, kar bi morali imeti najraje, se pravi branje ter to kar imate najraje – televizijo. Usedete se na kavč, prižgete svoj veliki ekran, izberete Micene svobodne može in berete.